Ko imate otroke, vas nič več ne preseneti, ker vsi vemo, da nas oni še kako znajo presenetiti z svojimi odločitvami. Moj sin se je brez moje vednosti prijavil na tečaj jadranja in se kar naenkrat odločil, da bi rad živel ob morju. Ta odločitev me je res presenetila, kajti nikoli ni govoril, da si tega želi, zato sem bila toliko bolj presenečena. Ker tečaj jadranja zahteva kar nekaj ur, sem se odločila, da bom takrat hodila z njim in šla ob morju na sprehod. Seveda sem mu tudi plačala tečaj jadranja, kajti on si je tega res želel. Ker sem vedno govorila, da naj v življenju izbira stvari, ki ga veselijo, seveda sedaj nisem mogla reči, da je tečaj jadranja nepomemben, ker bi tako izničila moje besede z dejanji. 

Tako je opravil tečaj jadranja, jaz sem imela za sabo kar nekaj lepih sprehodov in se res preselil ob morje. Kako sem bila presenečena šele takrat, kajti kar tako na hitro, delati tako velike odločitve, nisem vedela, ali je to prav ali ne. Otrok je odšel od doma in tako sva vzpostavila še lepšo vez, ker vedno ko sva se slišala preko telefona sva bila eden drugega vesela in si imela povedati marsikaj. Od kar je naredil tečaj jadranja, je bil veliko na morju. Morje ga je vleklo vsak dan bolj in en dan se je odločil, da gre službeno na križarjenje. Spet odločitev, ki je nisem mogla predelati v enem dnevu, ampak sem rabila nekaj časa. Sedaj se dobro zavedam, da je bil tečaj jadranja prvi korak, da je sin začel živeti na morju. Prav nič me ni več strah zanj, ker je pošten in delaven. 

Rada pa ga tudi sama obiščem, da v živo poklepetava in ob morju spijeva kavico. Mogoče, pa tudi sama pristanem enkrat ob morju, nikoli ne več, za tečaj jadranja pa sem prepričana, da ga sama ne bi opravila. …