Termovizija je precej zanimiva

Vedno sem se spraševal, kako lahko lovci ponoči sploh kaj vidijo, oziroma kako imajo lahko pregled nad gozdom ponoči, ko je življenje v gozdu najbolj živo. Ko pade tema, se namreč vse skrije v to. Ker so naše oči precej omejene, v nasprotju z živalmi, pa seveda ne moramo nič videti. Zaradi tega mi to ni bilo nikoli zares jasno. Potem pa sem prvič prišel v stik s termovizijo in spoznal, da obstaja čisto nov način pogleda na svet.

Termovizija je precej zanimiva

Prvič sem jih spoznal, ko sem se odpravil do soseda, ki je lovec. Ta me je namreč ravno prosil, če bi mu lahko pomagal pri nekem opravilu, saj bi mu dodaten par rok prišel še kako prav. Takrat me je čisto osupla termovizija, kajti delo, pri katerem sem mu moral pomagati, je bilo postavljanje lovskih kamer po gozdu. To pa niso bile kar neke lovske kamere. Bile so prav posebne, kajti delovale so z termovizijo. Na ta način so lahko bile namreč funkcionalne tudi ponoči, ter bi lahko dobil dobro sliko tega, kako izgleda nočno življenje gozda.

Ker me je takrat termovizija začela tako zanimati, ter je to videl tudi on, me je naslednji dan povabil k sebi, da sva si skupaj ogledala vse kar so kamere zajele. Takrat pa se prav spomnim, kako sem se počutil. Občutek je bil kot tisti, ko si otrok in greš v trgovino z igračami. To se mi je res zdelo ravno tako. Ko pa sem si lahko ogledal vse slika, me je termovizija samo še bolj navdušila. Najbolj je bilo zanimivo to, da so kamere delovale na način, da so se aktivirale ko so senzorji zaznali kakšno gibanje. Na ta način ni prišlo do nepotrebnih slik, ki ni bi pokazale ničesar. Vse slike so na sebi imele tako kakšno žival, ki je ravno takrat zašla mimo kamere.…

Katera maskara je idealna

Kaj je maskara? To je eden tistih kozmetičnih izdelkov, brez katerih si večina žensk težko predstavlja svojo toaletno torbico. Le nekaj potegov s krtačko lahko popolnoma spremeni izraz na obrazu. Oči postanejo večje, pogled izrazitejši, trepalnice pa gostejše in daljše. A ko stopimo v drogerijo, nas na polici pričaka prava poplava teh izdelkov. Podaljševalne, vodoodporne, za volumen in še in še. In katera maskara je tista prava? Najprej moramo vedeti kaj želimo doseči.

Katera maskara je idealna

Če imate kratke trepalnice izberete podaljševalno maskaro, ki s posebno obliko ščetke in lažjo formulo optično podaljša vsako trepalnico. Za tiste z redkimi trepalnicami je primerna maskara za volumen, ki vsebuje gostejšo teksturo in debelejšo krtačko, s katero trepalnice izgledajo polnejše. Če pa so vaše trepalnice ravne, pa posezite po maskari, ki vsebuje sestavine, ki pomagajo ohranjati privihan videz čez ves dan. Pomembno pa je tudi, kakšno ščetko izberemo. Klasične, debelejše ščetke so odlične za gostoto, medtem, ko so silikonske in tanjše ščetke bolj natančne in ločijo trepalnice brez zlepljanja. V zadnjem času so zelo priljubljene tudi krivljene krtačke, ki se popolnoma prilegajo obliki očesa in olajšajo nanos tudi v kotičkih. Še ena pomembna odločitev je ali izbrati vodoodporno ali navadno maskaro. Vodoodporna različica je idealna za posebne priložnosti, športne aktivnosti ali vroče poletne dni, saj se ne razmaže. A ker jo je težje odstraniti, se za vsakodnevno uporabo pogosto priporoča navadna maskara, ki je prijaznejša do trepalnic. Ne smemo pozabiti niti na sestavine. Če imate občutljive oči ali nosite kontaktne leče, je najbolje uporabiti hipoalergeno maskaro brez dišav in s hranilnimi sestavinami, kot so provitamin B5, ricinusovo olje in keratin.

Ti poskrbijo, da trepalnice ostanejo zdrave in močne. Pri izbiri popolne maskare velja pravilo, da ni univerzalne rešitve, ampak velja tista, ki najbolje ustreza vašim trepalnicam in življenjskemu slogu. Prava maskara je namreč skrivnost samozavestnega in zapeljivega pogleda.…

Koš tabla – kjer se vsak met spremeni v nasmeh.

Ko sem bila otrok, je bil koš na dvorišču nekaj samoumevnega. Spomnim se poletnih večerov, ko smo s prijatelji metali žogo do pozne noči in se smejali ob vsakem zadetku ali zgrešenem metu. Z leti je življenje postalo bolj resno, obveznosti več, igre pa manj. A pred časom sem se odločila, da tisti občutek vrnem nazaj. Kupila sem novo koš tablo.

Na začetku sem mislila, da bo to le zabava za otroke, nekaj, kar jih bo odvrnilo od zaslonov. A ko je koš tabla stala na mestu, sem prva vzela žogo v roke. Zvok, ko se žoga odbije od tal, in trenutek, ko leti proti obroču – takrat sem se spomnila, zakaj sem to igro vedno imela rada.

Izbira prave koš table pa ni bila tako preprosta, kot sem mislila. Obstajajo različne vrste – stenske, premične, profesionalne in otroške. Nekatere imajo nastavljivo višino, druge so narejene iz akrila, plastike ali celo kaljenega stekla. Po premisleku sem izbrala trdno, vremensko odporno koš tablo, ki jo lahko pustimo zunaj vse leto. Želela sem nekaj trajnega, nekaj, kar bo zdržalo več kot eno sezono.

Ko smo jo doma namestili, se je hitro izkazalo, da sem zadela v polno. Otroci so takoj začeli tekmovati, kdo bo prvi dosegel deset točk, sosedje pa so se čez ograjo pridružili z navdušenimi vzkliki. Koš tabla je postala središče dvorišča – prostor, kjer se vsi zberemo, ne glede na starost.

Zdaj igramo skoraj vsak dan. Včasih samo za zabavo, drugič malo resneje. Opazila sem, da je ta preprosta koš tabla prinesla veliko več kot gibanje. Povezala nas je. Naučila otroke tekmovalnosti, hkrati pa spoštovanja do igre. Mene pa je spomnila, kako dobro je včasih spustiti skrbi in preprosto zadeti koš.

Poleti, ko sonce zahaja, in se dvorišče odene v oranžno svetlobo, se sliši samo še odmev žoge in smeh. Takrat vem, da sem se odločila prav. Koš tabla ni le športni pripomoček. Je kos nostalgije, gibanja in druženja. In morda prav tisto, kar vsak dom potrebuje – prostor, kjer se vsak met spremeni v nasmeh.…

Softpos je bila najboljša stvar na naši trgovini

Kot študentka sem imela priložnost delati v neki trgovini z oblačili in tam sem se definitivno veliko naučila. To je bilo zelo dobro plačano študentsko delo in to je bilo nekaj, kar sem takrat res potrebovala. Morala sem si plačevati študentski dom, prav tako pa hrano in vse za samo preživetje. Ravno zato sem študentsko delo res dolgo časa iskala, saj sem želela dobiti nekaj dobro plačanega. V tisti trgovini so mi plačali res zelo dobro, tako da mi je na koncu meseca tudi ostalo nekaj denarja. Res sem bila že dobro navajena v tisti trgovini in zato so mi zaupali blagajno. Začela sem delati na blagajni. Na začetku me je bilo precej strah, potem pa sem se hitro navadila. Ravno takrat, ko so me dali na blagajno, pa je v trgovino prišla neka novost. Ta novost je bil Softpos. Softpos je definitivno nekaj, kar nisem pričakovala ravno takrat, ko bom jaz začela, in zato sem se tega precej bala. Ko sem končno ugotovila, kaj je Softpos in kako deluje, sem bila res presenečena, ker nisem vedela, zakaj sem se sploh bala.

Softpos je res nekaj, kar nam je olajšalo zelo veliko dela in delo je potekalo brezhibno. Bila sem zelo vesela, da sem lahko bila del te zgodbe in da sem pravočasno prišla v to podjetje, kjer sem se lahko naučila tudi nekaj o tej zadevi. Kartično plačevanje je vsak dan bolj razširjeno in skoraj vsak že danes plačuje s kartico ali telefonom. Ravno zato smo morali tudi mi dobiti nekaj takšnega, kar bo hitro in učinkovito. Hvala bogu je bil tukaj Softpos, ki nas je dobesedno rešil. To je definitivno nekaj, kar bi priporočila čisto vsem trgovinam, saj gre za res zelo dober produkt. Zelo hitro sem se naučila tako delati na blagajni kot tudi delati s tem sistemom in moram priznati, da je delo potekalo res brezhibno in nihče ni imel pripomb.

Poleg hitrosti se je izkazala tudi varnost in enostavnost uporabe. Programska rešitev na napravi, ki jo že imamo, nam je prihranila stroške dodatne strojne opreme, nadgradnje pa smo dobivali samodejno. Kupci so lahko plačevali brezstično, mi pa smo imeli jasen pregled nad transakcijami in manj zastojev na blagajni. Celotna izkušnja je bila bolj prijazna tako za osebje kot za stranke.…

Krvne preiskave so mi odprle oči

Iskreno sem bil vedno eden tistih, ki zdravnika obišče šele takrat, ko je res nekaj narobe. Načeloma pa sem se imel za precej zdravega človeka, ter me zdravje ni nikoli preveč matralo. A z časom pa sem začel tudi sam čutiti neke čudne simptome. Kar naenkrat sem začel čutiti močno in pogosto utrujenost, katera kar ni izginila, tudi če sem se dan pred tem, oziroma noč, dobro naspal. Na začetku sem reči poskušal popraviti sam, kjer sem se odpravil na splet in začel raziskovati različne razloge in rešitve, za tovrstne težave.

A ker ni nič pomagalo, sem moral zadeve začeti jemati malo resneje. Punca mi je tedaj predlagala krvne preiskave. Tam bi lahko namreč res ugotovil, kaj je narobe. Ker nisem videl druge rešitve, sem se res odločil za to. Prijavil sem se na krvne preiskave k bližnjemu zdravniku in počakal na termin.

Tedaj so mi vzeli kri, kar je bilo neboleče, čeprav malo neprijetno. Po nekaj dnevih sem že imel izvide. Ko sem jih prejel, sem bil presenečen, koliko podatkov lahko pridobijo iz ene epruvete krvi. Rezultati so bili zelo razvidni, ter sem lahko takoj videl, kje je težava. Sprva sem imel nekoliko višji holesterol, kot bi moral biti. Sledil je vitamin D, katerega je precej primanjkovalo. Temu je sledil še rahlo povišan sladkor in še nekaj reči, ki pa niso bile tako nujne, oziroma niso bili tako veliki krivci. Tedaj, ko so mi krvne preiskave dale jasno vedeti, kaj je narobe, sem lahko začel počasi reševati težave.

Zdravnik mi je dal kar nekaj napotkov, večina katerih je bila povezana predvsem z hrano. Na ta način sem lahko spravil nivo holesterola nazaj na normalen nivo, pridobil nekaj vitamina D, ter znižal sladkor. Danes so moje težave veliko boljše, oziroma me utrujenost več ne matra. Zato sem zelo vesel, da sem se odpravil na tiste preiskave, ki so mi dale jasno vedeti, kje je bila težava.…

Pravilno izbrana barva za obrvi

Obrvi lahko polepšajo celotni obraz. Tega nisem verjela, dokler nisem šla do kozmetičnega salona, kjer sem si pobarvala in oblikovala obrvi. Namreč vedno sem to počela sama doma. Ni bila težava pri oblikovanju obrvi. Pač sem si jih oblikovala, tako kot sem jaz želela in kot sem mislila, da je prav. Seveda nisem imela prav. Ko ti oblikovanje obrvi naredi nekdo, ki ve kaj dela, je to čisto nekaj drugega. Danes to vem. Ko sem si prvič sama pobarvala obrvi, ni bilo dobro, kajti barva za obrvi se ni podala k mojemu obrazu. Saj ne, da barva za obrvi ni bila lepa, le meni ni pasala. Tako, da ne morem kriviti barve, niti prodajalke, ki mi jo je prodala. V bistvu sem naredila vse prav, le prave barve nisem izbrala. Potem si dolgo nisem barvala obrvi. Enostavno sem imela vedno naravne.

Pravilno izbrana barva za obrvi

Ko pa sem ekrat šla do kozmetičnega salona, da mi oblikujejo obrvi, mi je kozmetičarka sama priporočala, če mi lahko obrvi tudi pobarva. Tako sem s težavo rekla ja. Želela sem ji povedati, da je to zame precej stresno, ker sem si enkrat pobarvala obrvi napačno. Izbrana barva za obrvi mi ni pasala. Kozmetičarka je razumela mojo stisko in mi vse lepo razložila. Povedala mi je, da bova izbrali takšno barvo, ki bo samo naredila lepšo obliko mojih obrvi. To pa je šlo skozi. Zaupala sem ji in tudi prav je bilo, da sem ji zaupala.

Kako lepo izbrana barva za obrvi. Res sem končno videla, da če izbereš pravo barvo za obrvi, potem ti ta lahko polepša celotni obraz. Imela sem občutek, da imam lepše oči in da izgledam lepša. Ko sem to videla, da sem takoj vedela, kam bom hodila in katera je tista barva za obrvi, ki se poda k mojemu videzu obraza. Samo izbrati moramo pravilni odtenek.…

Vrtne ute: bila sem presenečena, koliko različnih stilov in velikosti obstaja.

Moja izkušnja z vrtnimi utami se je začela, ko smo z družino uredili vrt za hišo. Sprva smo si želeli le nekaj prostora za shranjevanje orodja in kosilnice, a hitro smo ugotovili, da vrtne ute ponujajo veliko več kot le funkcionalnost. Ko sem začela raziskovati možnosti, sem bila presenečena, koliko različnih stilov in velikosti obstaja.

Odločitev za vrtno uto je bila povsem praktična, a ko sem videla lepe lesene modele, sem si želela, da bi bila uto tudi prijeten kotiček, ne le skladišče. Izbrali smo srednje veliko leseno vrtno uto, ki se lepo poda k ostalemu delu vrta. Postavitev ni bila preprosta, saj je bilo treba pripraviti temelj, urediti zaščito lesa in načrtovati notranjo razporeditev, a trud se je na koncu izplačal.

Ko je bila vrtna uta postavljena, sem vanjo najprej spravila vso vrtno orodje, zemljo, gnojila in ostale pripomočke. A kmalu sem ugotovila, da bi lahko prostor še bolje izkoristila. Namestila sem police, kavlje za orodje in manjšo delovno površino. Vrtna uta je tako postala moj mali ustvarjalni kotiček, kjer lahko presajam rože, pripravljam sadike in v miru načrtujem nove vrtnarske projekte.

Vrtne ute: bila sem presenečena, koliko različnih stilov in velikosti obstaja.

Najbolj pa mi je všeč občutek, da je vse urejeno in na dosegu roke. Vrtne ute niso le prostor za shranjevanje, ampak so lahko pravi podaljšek doma. Še posebej ob deževnih dneh se rada umaknem v uto, kjer v tišini urejam vrtne načrte in uživam v pogledu na naravo.

Ta izkušnja me je naučila, da včasih majhne investicije, kot je vrtna uta, prinesejo veliko več udobja, reda in veselja, kot si sprva predstavljaš.

Sčasoma smo okoli vrtne ute zasadili še nekaj grmovnic in postavili majhno klopco, kar je celotni kotiček naredilo še bolj prijeten. Vrtna uta je postala del vrta, ne le funkcionalen objekt. Pogosto se zalotim, da tam preživim več časa, kot sem si sprva mislila. Ugotovila sem, da so vrtne ute odlična priložnost, da si na vrtu ustvariš svoj majhen, osebni prostor.…

Za bolj personaliziran pristop je tisk na platno odlična izbira

Zdi se mi da odkar so izumili tisk na platno, Predvsem ta prenos fotografije in grafik na umetniško slikarsko platno da naredi prostor še bolj ustvarjalen in estetski.

Predvsem gre tukaj za personalizacijo, ne glede na to ali gre za fotografijo s potovanja, poroke, družine ali hišnih ljubljenčkov, naredi naš prostor še bolj edinstven in doda tisto je emocionalno vrednost in naenkrat fotografija ni več samo za okras. Namreč tisk na platno je primeren tako za dom kot tudi za pisarno, kakšen lokal ali drugi poslovni prostor, primeren pa je tudi za darilo. Zelo popularen je tudi motiv ki je razdeljen na več delnih kompozicij in se tako nadaljuje naprej na 3 ali tudi do 5 platen. Prav tako pa tisk na platno ne potrebuje okvirja saj je platno tako napeto da v okvirjanje sploh ni potrebno. Z današnjo sodobno tehnologijo inkjet printa, ki uporablja UV odporne barve je platno videti kot prava slika in da dodaten 3D učinek, kot da bi šlo res za kakšno umetniško sliko. Pomembno pa je da izberemo takšne fotografije ki imajo dobro ločljivost in so dobro osvetljene, brez da bi bile zamegljene saj so močne barve in kontrasti tisti ki pridejo lepo do izraza.

Za bolj personaliziran pristop je tisk na platno odlična izbira

Lepo se seveda obnese tudi črno beli tisk in naredi še bolj eleganten videz. Se pa da uporabiti tudi mat ali sijajni zaključek, da dobimo še dodatni element na platnu. Ker je danes tisk na platno kar aktualna in že zelo razvita tehnika, ga lahko dobimo v zelo različnih formatih in različnih dimenzij, saj se lahko prilagodijo dimenzije glede na fotografijo in sam prostor. Sicer sam tisk na platno ni potrebno kaj posebej vzdrževati, saj ob pravilnem vzdrževanju lahko ostane več let, pa vendar je dobro da ga ne izpostavljamo svetlobi in vlagi.

Morda ga lahko kdaj po potrebi obrišemo z mehko suho krpo, da obrišemo prah z njega, je pa pomembno da ne uporabljamo vode ali kakšnih drugih čistil.…

Psihoterapija mi je res pomagala

Priznam, da sem si dolgo mislil, oziroma sem imel predstavo, da je psihoterapija nekaj, kar je za ljudi z res hudimi težavami. Prav tako sem bil kar malo skeptičen, če to sploh pomaga. Zaradi tega sem bil prepričan, da to ne bo nikoli zame, saj nisem niti imel kakšnih tovrstnih težav. 

Nekaj časa nazaj pa se mi je vseeno začelo dozdevati, da bi se morda moral odpraviti na psihoterapijo. Prišli so tisti dnevi, ko sem bil čisto na tleh. Nisem več vedel kaj narediti, oziroma kaj čez dan početi. Dnevi so postali standardni in monotoni. Zjutraj sem šel v službo, nato se vrnil in preležal skoraj celi dan, kar pa je samo še negativno vplivalo na moje počutje. Rabil sem nek pogovor a se mi je zdelo, da nimam nikogar s kom bi se lahko pogovarjal o čem takšen.

Psihoterapija mi je res pomagala

Zato se mi je zdela psihoterapija še edina možnost, oziroma edina, ki bi mi bila dostopna in na voljo. Moram pa reči, da sem že po prvem pogovoru zamenjal svoje mnenje. Psihoterapevt mi je namreč res pomagal. Vzel si je čas in prisluhnil mojim težavam. Te je probal razumeti kakor je pač lahko, nato pa mi dajal določene napotke. Seveda mi je razložil, da mi on ne bo moral rešiti vsega. Lahko mi bo le dal napotke, kaj narediti, oziroma v kateri smeri razmišljati. Že to pa je bilo zadosti. Rabil sem v bistvu le nekoga, ki bi me poslušal, ter mi dajal občutek, da je z mano v tem in da nisem sam.

Zato se je moje počutje močno izboljšalo že po tisti prvi terapiji. Z vsakim naslednjim obiskom pa je šlo le še na bolje. Tako lahko sedaj iz lastnih izkušenj povem, da je psihoterapija res nekaj posebnega. Zato te ne sme biti sram, če razmišljal o čem takšnem. …

Pismo osebi Anton Podbevšek

Anton Podbevšek, živel si dolgo pred nami. Tvoj čas je bil drugačen, počasen, morda tišji, brez vseh teh zaslonov in nenehnega hrupa. Pa vendar, ko berem tvoje besede, imam občutek, da si tukaj. Da si nekje vmes, med vrsticami, med pavzami, med pomenom in občutkom.

Anton Podbevšek, tvoj način pisanja je bil drugačen od današnjega. Nič ni bilo na silo. Nič ni bilo tam zato, da bi očaralo, dokazovalo ali zvenelo pomembno. Pisal si, ker nisi mogel drugače. Pisal si, ker si moral nekaj povedati, čeprav morda nikoli nisi vedel, kdo bo to sploh kdaj prebral.  

Dragi Anton Podbevšek, besede si postavljal nežno. Kot da si vedel, da nosijo težo. Vsaka vrstica je imela zrak okrog sebe, dih. Tvoje pesmi niso kričale, niso tekmovale. Bile so prisotne. Tako, kot je prisoten veter, ko se ustaviš in ga zares poslušaš.

Pismo osebi Anton Podbevšek

V tvoji poeziji ni bilo velikih razlag ali dramatičnih zaključkov. Pisal si o dežju, ki pada na streho, o ptici na veji, o človeku, ki gleda v zvezde. O stvareh, ki še danes obstajajo, a jih redko kdo zares vidi. Ti si jih. In to si znal ujeti v stavek, v sliko, ki ostane v glavi še dolgo po tem, ko pesem končaš.

Anton Podbevšek, morda nisi iskal priznanja, morda sploh nisi vedel, da bo kdo tvoje besede hranil desetletja kasneje. A jih je. In zdaj, ko jih berem, čutim, da si bil iskren. Iskren do sebe, do sveta, do čustev, ki jih ni vedno lahko ubesediti.

Dragi Anton Podbevšek, nisi imel socialnih omrežij, nisi imel plakatov z obrazom, pa vseeno si dosegel več kot mnogi danes. Ujel si človeka v trenutku.

Tvoje besede so tihi spremljevalci mojega vsakdana. Ko svet postane preglasen, preberem tvojo pesem in spet zadiham. Tvoje pesmi me ne silijo, da jih razumem. Dotikajo se me tam, kjer ni treba razlagati – v srcu. V njih najdem svoj nemir, svojo tišino, svojo resnico. In za to – hvala. …