Ko je bil moj sin še mlajši, vem, da sem večkrat premišljevala, kakšen bo, ko bo velik. Bo priden? Uspešen? Srečen?
Naj pomembnejše mi je bilo to, da vidim njegov nasmeh, da je srečen, kajti če je človek srečen, potem mu ni hudega. Danes je moj sin star 18 let in jaz sem prav srečna mama, ker je zrasel v lepega in poštenega fanta. Ima kar nekaj prijateljev, ki se družijo.
Ker smo ta vikend imeli v planu, da pokosimo travo, je sin prvič predlagal, ali lahko to naredi on s svojimi prijatelji. Seveda sva z možem rekla da lahko. Tako so se zbrali v soboto zjutraj. Prišli so še trije prijatelji in s seboj prinesli kosilnice, tako da so lahko vsi hkrati delali. Bila sem se res vesela, da so tako pridni, ker drugače bi to morala delati jaz in moj mož. Tako pa sem jim na koncu naredila en lep narezek in pripravila pijačo.
Delali so samo dve uri, ker jih je bilo toliko, in ko sem se zahvalila za delo, so mi obljubili, da naslednjič pridejo spet, če bodo tako lepo postreženi. Meni je to najmanjši problem, da pridne fante, ki so prijatelji od mojega sina lepo postrežem.
Kar naenkrat smo imeli rešen problem za košnjo, pri kateri sva se z možem večkrat skregala, ker nama ni bilo za kositi, še posebej ne, če je bil kakšen lep vikend, ker bi seveda raje kam šla.
Sedaj to počne sin s svojimi prijatelji in prav lepo je to videti, ker se zavedaš, da si pri svoji vzgoji naredil očitno nekaj prav.