Prijatelj mi je povedal, da je na odstranjevanje bradavic že bil in mi pokazal mesto, kjer je včasih imel bradavico. Rekel je, da moral iti na kirurški poseg, saj je bila bradavica kar velika, ampak neprimerna za laserski poseg. Prav tako, pa v tistih letih, še ni bilo toliko razvita tehnologija in toliko precizna kot zna bit danes. Pa tudi takšni posegi so bili dražji, če primerjamo cene z današnjimi.
Tako je šel sam, samoplačniško na odstranjevanje bradavic a se je pred tem seveda posvetoval s svojim dermatologom, saj ga je bradavica motila predvsem estetsko in malo se je zbal, da bi bilo morda kaj narobe, če bi posegal v takšno znamenje. Na samem posegu je dobil lokalno anestezijo, ki pa res ni čutil, da bi mu karkoli delali. Je pa imel za to tudi raje zaprte oči, saj si niti ni hotel predstavljati, kaj mu sploh delajo. Sam poseg mu je hitro minil. In hitro je dobil tudi šive. Načeloma je šel naslednji dan že kar v službo, vendar je mogel vseeno paziti, da se ne bi preveč spotil ali kakorkoli po nesreči udaril v rano. Jedel je ene tablete za bolečine, ampak mu ni bilo hudo, saj je takšen tip, da je bolečino lažje prenašal. Tako se je pazil cel teden, nato pa je šel zopet do kirurga, da mu je šive odstranil. K sreči se mu je lepo celilo tako da ni imel nobenih problemov. Tako njemu odstranjevanje bradavic ni predstavljalo nič strašnega, saj se ni kaj dosti ukvarjal z bolečino. Je pa poznal prijatelja, ki pa se mu je med celjenjem dosti zapletlo, a je tudi to na koncu rešil.
Zaupala sem mu, da se tudi sama obotavljam s to idejo, vendar imam kar nekaj strahu, predvsem zaradi brazgotine, in časa okrevanja, saj bi si odstranjevanje bradavic lotila na vidnem mestu, ki pa mi nebi bilo preveč estetsko hoditi s flajštrom naokoli a me je potolažil, da ni tako hudo in da ne traja tako dolgo.