Vsako pomlad naš sosed postavi električni pastir, ker se na pašniku pasejo njegove ovce. Sama sem bila vedno vesela, ko smo lahko z otroki opzovali ovce. Najlepše je bilo vedno, ko so bile majhne ovce in so otroci bili navdušeni. Saj veste, kako težko je včasih otroke spraviti na sprehod. No, jaz od takrat naprej, ko je naš sosed imel ovce, nisem imela več težav.
Imela sem samo eno težavo in to je bil električni pastir in to takrat, če so otroci ovce šli gledat sami. Velikokrat sem jim povedala, da se ga ne smejo dotikati, ker jih bo streslo, a je bilo očitno premalokrat. En dan so šli na sprehod sami. Kot ponavadi, ko jih ovce vidijo, pridejo bližje in seveda jih moji otroci božajo. Tako je sin stegnil roko prenizko in seveda ga je streslo. V hišo sem slišala jok in se ustrašila, ker nisem vedela, kaj točno se je zgodilo. Takoj sem šla pogedat in seveda je bil krivec električni pastir. Po eni strani sem se oddahnila, ker sem vedela, da to ni nič takšnega, če ga je električni pastir malo stresel. Po drugi strani pa sem morala sina potolažiti, ker se je tako ustrašil.
To jim je bila šola, sedaj se nikoli več ne zgodi, da bi koga stresel električni pastir, ker so pazljivi. Naš sosed je vedno vesel, ko vidi naše otroke, kako gledajo njegove ovce. Večkrat ko se pogovarjava mi pravi, da bi tudi mi morali imeti ovce. Seveda bi jih otroci imeli takoj, žal pa nimamo takšnih pašnikov, kot jih ima on. Seveda je potreben velik pašnik in električni pastir, da je vse tako kot mora biti, da je pravilno poskrbljeno za živali.
Ker živimo na podeželju pa to ni edini električni pastir, ki je na našem hribu, tako otroci sedaj dobro vedo, da se ga ne smejo dotikati. …
