To enostavno ni lahko vprašanje. Sama sem ugotovila, da otroci pogosto trenirajo to, kar so oboževali ali pa še obožujejo starši. So tudi otroci, ki gredo v svoj šport, samo imam občutek, da se to zgodi kasneje. Ko pa vaš malček zakoraka v prvi razred, imam občutek, da smo mi tisti, ki mu izberemo šport, ali pa ga nad njim tudi navdušimo.
Odvisno je od tega, v kakšnem okolju živi otrok in kateri šport se v njegovem kraju izvaja. Pri nas je majhne kraj in tako imajo otroci na razpolago le malo športnih aktivnosti. Sama sem bila prav razočarana, ko sem videla, da nimajo velike izbire.
Fantje v našem kraju trenirajo košarko ali nogomet. Tako sem že takoj videla, da moj sin ni za nogomet, je pa zelo navdušen na d košarko. Tako že od prvega razreda dalje trenira košarko. On jo jemlje kot dodatno uro za sprostitev. Nikoli ni bil tekmovalni tip človeka in mislim, da te šport naredi tekmovalnega, tako da bomo videli, kako bo šport vplival nanj.
Starši izbirajo različne športe za svoje otroke, tako se zavedajo, da je dobro, da se otroci gibajo. Problem pa pride v najstniških letih, ko jih veliko neha trenirati. Takrat bi morali starši biti malo bolj dosledni in jim povedati, da ni vredno, da sedaj ne trenirajo več, ker je šport za življenje dober. Lahko mu tudi pomagamo tako, da naj hodi na treninge in da ni pomemben rezultat, ampak da uživa.
Vsi, ki imamo radi šport, točno vemo, kako se počutimo, ko treniramo in kako se počuti naše telo, ko ne nekaj časa ne treniramo. Naše telo potrebuje gibanje in prav je tako, da si vsak človek najde šport, v katerem uživa. Zavedati se je treba, da je peščica takšnih, ki jim resnično uspe. Ni vse uspeh, šport je lahko samo razvedrilo.